Martinovo – praznik vina, topline in jesenskih običajev

Martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, je kot topel jesenski objem – poln okusov, tradicije in pristnega veselja. Na sončni strani Alp je to verjetno najbolj razširjeno in najglasnejše jesensko praznovanje, ki v domove in vasi prinese dobro voljo, vino in druženje. Gre za simboličen zaključek vinogradniškega leta – trenutek, ko se mošt končno spremeni v mlado vino – in čas za bogato pojedino.

Martinovo • članki & recepti

Dvoboj okusov: Račka ali goska za Martinovo?

Legenda o gosi, krst mošta in bogata martinova pojedina — plus preverjeni recepti na enem mestu.

Odpri članke & recepte

Martinovanje v Sloveniji – deželi vina in sonca

Slovenci imamo s tem praznikom posebno povezavo, saj je vino že stoletja del naše kulturne identitete. Martinovo mnogi imenujejo kar jesenski pust ali celo slovenski zahvalni dan – čas, ko nazdravimo naravi in dobri letini.

Krst vina – srce praznovanja

Najbolj prepoznaven del Martinovanja je blagoslov mošta.

Simbolični obred:
Do 11. novembra je mošt (mlado, še nečisto vino) »grešno« in nepopolno. Po ljudskem izročilu pa sveti Martin, škof iz Toursa, na svoj god mošt spremeni v pravo vino.

Šaljiva predstava:
Krst mošta običajno izvede nekdo, preoblečen v duhovnika, škofa ali viteza vinske časti. Z duhovitimi in nagajivimi besedami blagoslovi mošt, ga pokropi in uradno razglasi za vino.

V kleteh in na trgih:
Obred se ne zgodi le v vinogradih – v številnih mestih postane pravo družabno doživetje z glasbo, sprevodi, stojnicami in pokušino mladih vin. Med najbolj znanimi so Maribor, Ptuj, Ormož ter dolenjske in belokranjske vinske gorice.

Martinovo • kompletni jedilnik

Martinov meni – sodoben, topel in sezonski

Usklajene jedi, preprosti koraki in pravo martinovo vzdušje za 4 osebe.

Odpri celoten meni

Martinova pojedina – vrhunec jesenske kulinarike

Tam, kjer je vino, je tudi dobra hrana. Martinova miza je bogata, domača in polna topline.

• Pečena gos ali raca: Osrednja jed. Z njo je povezana legenda, da se je sveti Martin pred imenovanjem za škofa skril med gosi – a so ga z gaganjem izdali.

• Mlinci in rdeče zelje: Klasična priloga, ki se izvrstno poda k sočni perutnini.

• Kostanj in sladice: Za sladek konec – pražen kostanj, potica ali druge tradicionalne sladice.

Vzdušje:
Martinovo je dan, ko odložimo skrbi, nazdravimo prijateljem, družini in naravi. Gre za praznik veselja, hvaležnosti in skupnosti.

Martinovo tudi drugod po Evropi

Čeprav je v Sloveniji izjemno priljubljeno, Martinovo niso iznašli Slovenci – praznuje se v številnih evropskih državah.

Avstrija in Nemčija:
Praznujejo Martini ali Martinsfest, z družinskimi večerjami, pečeno gosjo in otroškimi procesijami z lučkami (Laternenumzüge).

Francija:
Sveti Martin iz Toursa je francoski zavetnik. V preteklosti je bil 11. november pomemben zaključek vinogradniških del.

Italija – Sicilija:
November je mesec vina. Na Martinovo jedo trde janeževe piškote (biscotti di San Martino), ki jih pomakajo v mlado belo vino.

Poganski korenine:
Še preden je bil povezan s krščanstvom, je bil to čas poganskih zahval ob koncu agrarnega leta – z bogatimi pojedinami in daritvami (gos, raca), kar se je kasneje povezalo s svetnikom Martinom.

Kdo je bil sveti Martin?

Sveti Martin Tourski (ok. 316–397) je bil sin rimskega vojaka, rojen na območju današnje Madžarske.

Legenda o plašču:
Kot mlad vojak je pri mestnih vratih v Amiensu srečal prezeblega berača. Prerezal je svoj vojaški plašč na pol in mu dal eno polovico. Ta dejanje so kasneje povezovali s čudeži in skromnostjo.

Gosi in skromnost:
Ko so ga želeli imenovati za škofa, se je zaradi svoje ponižnosti skril v gosjak – a so ga gosi z gaganjem izdali. Zato danes na Martinovo jemo gosje pečenke.

Na zdravje!

Naj bo letošnje Martinovo več kot le vino in pojedina. Naj bo tudi opomnik na skromnost, dobroto in radost deljenja. Nazdravimo naravi, delu rok in dobri družbi – pa vedno z mero odgovornosti.

Naj bo tvoje Martinovo polno topline, okusov in dobrih ljudi ob tebi!

✅ FAQ 

1. Kaj pravzaprav praznujemo na Martinovo?
Martinovo 11. novembra označuje konec vinogradniškega leta – ko se mošt uradno spremeni v vino. Je hkrati praznik druženja, zahvalna pojedina in del slovenske kulturne dediščine.

2. Zakaj na Martinovo jemo gos ali raco?
Po legendi se je sveti Martin skril med gosi, da bi se izognil imenovanju za škofa. Gosi so ga z gaganjem izdale, zato so postale simbol praznika – in pristale na martinovi mizi.

3. Kaj so mlinci in zakaj sodijo zraven?
Mlinci so pečena testenina iz moke, vode in soli, ki se pred serviranjem prelij e z maščobo pečenke. So tradicionalna priloga k gosji ali račji pečenki.

4. Kako poteka krst mošta?
Mošt najprej simbolno razglasijo za »grešno vino«. Nato nekdo, oblečen kot škof ali duhovnik, s šaljivimi besedami blagoslovi mošt in ga razglasi za pravo vino.

5. Ali Martinovo praznujejo tudi drugod po Evropi?
Da. V Avstriji in Nemčiji je znan kot Martini, v Franciji je sv. Martin državni zavetnik, na Siciliji pa ob mladem vinu jedo janeževe piškote.

6. Kdo je bil sveti Martin?
Sveti Martin Tourski (ok. 316–397) je bil rimski vojak, ki je postal škof. Znana je zgodba, kako je polovico plašča dal prezeblemu beraču – zato ga častimo kot simbol skromnosti in dobrote.

7. Kako Martinovo praznujemo danes?
S kosilom ali večerjo v družinskem krogu, s pečeno gosjo ali raco, mlinc i, rdečim zeljem, mladim vinom in sproščenim druženjem.