Osvežilna limonina rižota z bučkami

Osvežilna limonina rižota z bučkami je četrtkovo kosilo za dneve, ko želiš nekaj kremnega, ampak še vedno lahkega in poletnega. Rižota ostane mehka in svilnata, limona jo lepo prebudi, bučke pa dodajo svežino, zaradi katere jed ne deluje težka.

Četrtek

Osvežilna limonina rižota z bučkami

Ko zunaj pritisne vročina, rabiš nekaj citrusnega in svežega. Ta rižota združuje kremno teksturo in svežino limone, bučke pa dodajo tisto pravo poletno noto.

Čas priprave: 20 minut Za 2 osebi Sveže in kremno

Sestavine

• 150 g riža za rižote, na primer Arborio
• 1 manjša bučka
• Pol čebule
• Lupinica in sok polovice bio limone
• Okoli 500 ml vroče jušne osnove, lahko iz kocke
• Kozarec belega vina, izbirno, a priporočljivo
• 30 g masla
• 2 žlici parmezana

Postopek priprave

1. Priprava zelenjave: Čebulo nasekljaj čim bolj drobno. Bučko nareži na res drobne kockice. Manjše kot so, hitreje bodo kuhane.
2. Praženje: V kozici segrej malo olivnega olja, popraži čebulo, da postane steklena, nato dodaj riž. Riž praži približno minuto, da zrna postanejo svetleča.
3. Zalivanje: Če uporabljaš vino, zdaj z njim zalij riž in mešaj, da alkohol izpari. Če vina ne uporabljaš, ta korak izpusti in začni dolivati vročo jušno osnovo. Vedno dodaj le eno zajemalko. Ko riž popije tekočino, dodaš naslednjo zajemalko in ves čas nežno mešaš.
4. Dodatek bučk: Po 10 minutah kuhanja riža v kozico dodaj narezane bučke. Nadaljuj z dolivanjem jušne osnove še približno 5 do 7 minut. Riž mora biti al dente, torej še malo čvrst na ugriz.
5. Pika na i: Kozico odstavi z ognja. Vmešaj maslo, parmezan, naribano limonino lupinico in sok polovice limone. Pokrij za 2 minuti, da rižota postane maksimalno kremna, nato postrezi.

Namig: Limono dodaj na koncu, ne med dolgim kuhanjem. Tako ostane okus svež in ne postane grenak priokus.

0.0/ 5 (0)

Še več idej, ko se ti ne da stati za štedilnikom

Če ti je ta recept prišel prav, skoči še na celoten tedenski meni ali v zbirke hitrih kosil. Tam je še več idej za dni, ko lakota pride hitreje kot motivacija za kuhanje.

Tedenski meni: 7 hitrih poletnih kosil z bučkami in paradižnikom Kaj skuhati danes? 50 idej za hitro kosilo Ura je 18:00 in si lačen? 30 idej za hitro kosilo

Tedenski ritem:

• Ponedeljek
• Torek
• Sreda
• Četrtek
• Petek
• Sobota
• Nedelja

Za sladko shrambo pa še domače marmelade

• Marmelada iz hrušk z limono, pomarančo in baziliko
• Marmelada z granatnim jabolkom
• Slivova marmelada z bučo, korenjem in jabolkom
• Korenčkova marmelada z jabolki
• Pomarančna marmelada
• Jagodna marmelada
• Marmelada iz grozdja
• Džem iz lubenične lupine

Skrivnost je v začimbah (in ne v mesu): Zakaj so zelišča pravi ključ do gurmanskega okusa?

Priznajmo si: vsi smo že kdaj padli v past, da za vrhunski kulinarični užitek nujno potrebujemo drag kos mesa, uležan biftek ali eksotične sestavine, ob katerih denarnica zajoka. A resnica, ki jo pozna vsak pravi kuharski navdušenec, je veliko bolj preprosta in veliko bolj prijazna do domače kuhinje.

Mala šola okusa

Skrivnost je v začimbah (in ne v mesu)

Zakaj so zelišča pravi ključ do gurmanskega okusa? Ker največji luksuz v kuhinji ni cena sestavin, ampak občutek za ravnotežje, toplino in globino.

Za domačo kuhinjo Zelišča in začimbe Majaron, muškat, luštrek

Hitro skoči na: Zakaj začimbe? Sveta trojica Kuharski trik Pogosta vprašanja

Največji luksuz v kuhinji ni vedno najdražja sestavina

Meso in zelenjava sta odlična osnova. Dasta teksturo, sočnost, volumen in značaj. A šele začimbe so tiste, ki jedi vdahnejo dušo, globino in tisti pravi vau učinek, zaradi katerega si gostje oblizujejo prste.

Če podcenjujete moč začimb, prostovoljno kuhate na pol plina. Povsem navaden krompir, fižol, riž, špinača ali enolončnica lahko z malo občutka postanejo nekaj, kar deluje veliko bolj premišljeno, kot je v resnici zahtevno.

Sveta trojica domače kuhinje: majaron, muškat in luštrek

Ni treba zapletati in kupovati mešanic z eksotičnimi imeni. Čarovnija se pogosto skriva v klasikah, ki jih imamo doma, a jih premalo cenimo. Ti trije preprosti junaki vsakdanji obrok hitro spremenijo v bolj polno, domačo in zaokroženo jed.

Majaron

Skromna začimba in absolutni kralj topline. Enolončnicam, omakam in krompirjevim jedem doda tisto domačo, polno noto, ki spomni na najboljša babičina kosila.

Muškatni orešček

Divje orožje, s katerim ravnamo previdno. Malo sveže naribanega muškata v kremni omaki, pireju ali špinači prinese globino in eleganco, ki je nihče ne zna čisto definirati, vsi pa jo opazijo.

Luštrek

Slovenski "maggi" iz domačega vrta. Njegov bogat vonj po zeliščni jušni osnovi dvigne juhe, rižote, enolončnice in zelenjavne jedi na višji nivo.

Kuharski trik: kako pravilno prebuditi okuse?

Začimbe niso okras, ki ga na koncu brez premisleka potresemo po jedi. Če želite iz njih izvleči maksimum, si zapomnite preprosto pravilo: zelišča potrebujejo maščobo, toploto in pravi trenutek.

• Suha zelišča, kot je majaron, na hitro popražite na malo olja ali masla na začetku kuhanja. Tako se eterična olja prebudijo, maščoba pa nase veže okus.
• Cele začimbe in lovor dodajte dovolj zgodaj, da imajo čas spustiti aromo v tekočino.
• Muškatni orešček vedno ribajte svežega in raje tik pred koncem. Toplota bo sprostila aromo, ki vnaprej mletemu oreščku hitro uide.
• Sveža zelišča, kot so peteršilj, drobnjak ali bazilika, dodajte na koncu, da ohranijo svežino, barvo in nežnejši okus.

Zakaj začimbe pogosto premagajo meso?

Meso samo po sebi ponuja predvsem teksturo, maščobo in osnovni umami okus. Če pa skuhate kos mesa brez kančka soli ali začimb, bo rezultat hitro pust in dolgočasen.

Po drugi strani lahko prava kombinacija majarona, muškata ali luštreka povsem preproste sestavine spremeni v jed, ki ima karakter. Začimbe so tiste, ki rišejo smer jedi: domače, toplo, sveže, globoko, pikantno, elegantno ali nostalgično.

Še več uporabnih kuharskih namigov

Luštrek: domača vegeta za juhe, enolončnice in krompir + recept Skrivnost popolnega okusa: zakaj oblika soli spremeni vašo jed?

Pogosta vprašanja

Kdaj je pravi čas, da jedi dodam začimbe: na začetku ali na koncu kuhanja?

Vse je odvisno od vrste začimbe. Suha zelišča, kot sta majaron ali timijan, in cele začimbe, kot so poper v zrnu ali lovor, dodajte na začetku ali sredini kuhanja, saj potrebujejo čas in tekočino. Sveža zelišča, kot so peteršilj, drobnjak ali bazilika, dodajte tik pred koncem ali tik pred postrežbo.

Kako vem, da sem pretiral z luštrekom ali muškatnim oreščkom, in kako to popravim?

Obe začimbi sta zelo močni. Če vam uide roka, jed poskusite rešiti tako, da dodate več osnove, na primer vodo ali nesoljeno jušno osnovo. Pomaga lahko tudi cel krompir, ki ga zakuhate v jed, da nase veže del močnih arom. Pri muškatu ostrino ublaži tudi kanček kisle ali sladke smetane.

Ali lahko suh majaron nadomestim s svežim v enakem razmerju?

Ne. Suha zelišča so bolj koncentrirana kot sveža. Če recept zahteva eno žličko suhega majarona, boste za podoben učinek potrebovali približno tri žličke oziroma eno žlico svežega nasekljanega majarona.

Kako dolgo zdržijo suhe začimbe v domači omarici?

Začimbe se običajno ne pokvarijo tako, da bi bile nevarne, vendar s časom izgubijo moč, vonj in okus. Mlete začimbe začnejo hitreje hlapeti, cela zelišča in semena pa zdržijo dlje. Najboljši test je nos: če začimbo pomanete med prsti in skoraj nič ne diši, je čas za novo.

Zakaj pravite, da začimbe premagajo meso, ko gre za okus?

Meso daje teksturo, maščobo in osnovni umami okus, začimbe pa jedi narišejo karakter. S pravo kombinacijo lahko krompir, fižol, riž ali zelenjavo spremenite v jed, ki deluje polno, zaokroženo in veliko bolj gurmansko.

Zaključna misel moje malenkosti

Naslednjič, ko boste stali pred štedilnikom, namesto dragega kosa mesa raje najprej odprite polico z začimbami. Z malce občutka in pravo kombinacijo lahko iz povsem običajnih sestavin ustvarite pravo gurmansko poezijo.

Katera pa je vaša najljubša začimba, brez katere si ne predstavljate svoje kuhinje?

Kremna one-pan pasta iz pečenih češnjevcev

Kremna one-pan pasta iz pečenih češnjevcev je sredino kosilo za takrat, ko bi rad nekaj konkretnega, kremnega in poletnega, ampak brez stanja ob loncu pol dneva. Feta, češnjevi paradižniki, česen in olivno olje se spečejo v pekaču, testenine pa se na koncu samo vmešajo v omako.

Sreda

Kremna one-pan pasta iz pečenih češnjevcev

Ta recept je pred leti obnorel svet in z razlogom je še vedno kralj poletnih testenin. Vse se peče v enem pekaču, ti pa medtem počivaš.

Čas priprave: 25 minut Za 2 osebi Pečeno v pekaču

Sestavine

• 250 g testenin, na primer svedri ali peresniki
• 300 g češnjevih paradižnikov
• 1 cel blok feta sira, približno 150 do 200 g
• 2 stroka česna, lahko cela v lupini
• Veliko olivnega olja
• Sveža bazilika
• Sol in poper

Postopek priprave

1. Vse v pekač: V manjši pekač na sredino položi cel blok feta sira. Okoli njega nasuj oprane češnjeve paradižnike. Zraven dodaj dva stroka česna. Lahko ju samo malo stisneš z nožem.
2. Olje in začimbe: Vse skupaj bogato prelij z olivnim oljem. Paradižniki ga obožujejo. Popopraj in malo posoli, vendar previdno, ker je feta že slana.
3. Peka: Pekač potisni v pečico, ogreto na 200 °C, za približno 20 minut. Paradižniki morajo popokati, feta pa se mora zmehčati.
4. Testenine: Medtem ko se sir in paradižnik pečeta, v osoljeni vodi skuhaj testenine po navodilih z vrečke. Ko so kuhane, odlij vodo, vendar prihrani pol skodelice vode od testenin.
5. Čarovnija: Pekač vzemi iz pečice. Z vilico pretlači zmehčano feto, popokane paradižnike in česen, da nastane kremna rožnata omaka. V pekač stresi kuhane testenine, dodaj svežo baziliko in dobro premešaj. Če je pregosto, dolij malo prihranjene vode od testenin.

Namig: Voda od testenin ni za stran. Škrob v njej omako poveže in jo naredi bolj kremno.

0.0/ 5 (0)

Še več idej, ko se ti ne da stati za štedilnikom

Če ti je ta recept prišel prav, skoči še na celoten tedenski meni ali v zbirke hitrih kosil. Tam je še več idej za dni, ko lakota pride hitreje kot motivacija za kuhanje.

Tedenski meni: 7 hitrih poletnih kosil z bučkami in paradižnikom Kaj skuhati danes? 50 idej za hitro kosilo Ura je 18:00 in si lačen? 30 idej za hitro kosilo

Tedenski ritem:

• Ponedeljek
• Torek
• Sreda
• Četrtek
• Petek
• Sobota
• Nedelja

Za sladko shrambo pa še domače marmelade

• Marmelada iz hrušk z limono, pomarančo in baziliko
• Marmelada z granatnim jabolkom
• Slivova marmelada z bučo, korenjem in jabolkom
• Korenčkova marmelada z jabolki
• Pomarančna marmelada
• Jagodna marmelada
• Marmelada iz grozdja
• Džem iz lubenične lupine

Veliki kulinarični dvoboj: marmelada proti džemu

Sezona ozimnice je pred vrati. V kuhinji zadiši po sadju, v loncu brbotajo sladki mehurčki, na pultu čakajo čisti kozarci, potem pa pride še tisti najboljši zvok: klik. Pokrovček prime, kozarec je zaprt, shramba pa za trenutek izgleda, kot da imamo življenje popolnoma pod kontrolo.

Dvoboj

Veliki kulinarični dvoboj: marmelada proti džemu

Še preden primemo za kuhalnico in se zapodimo med breskve, marelice, slive ali jagode, se vsako leto odpre ista sladka debata: kaj sploh kuhamo? Marmelado ali džem?

Marsikdo oba izraza uporablja kar povprek. Pa saj doma res ne bomo klicali komisije za sadne namaze, če nekdo reče marelična marmelada. Ampak v kuhinji, pri teksturi in pri uporabi je razlika kar konkretna.

Marmelada je gladka, mazljiva in bolj elegantna. Džem je bolj rustikalen, sadni in ima v sebi koščke, ki se čutijo pod zobom. Eden je za popoln namaz na kruh, drugi za tisti trenutek, ko želiš v žlici ujeti kos sadja in malo poletja.

Po domače: marmelada se namaže. Džem se malo bolj postavlja. Eden gre lepo v palačinke, drugi rad pade na šmorn, jogurt ali sirovo ploščo.

Tekmovalec št. 1

Marmelada: kraljica elegance in mazljivosti

Marmelada je tista, ki jo iščeš, ko si zaželiš klasičen zajtrk. Kos kruha, malo masla, čez pa gladek sadni namaz, ki se ne upira nožu in ne beži s kruha kot prestrašen grah iz ponve.

Tekstura: gladka, gosta, homogena. Sadje je med kuhanjem razpadlo, pretlačeno ali pasirano, zato nima večjih kosov.

Okus: bolj zaokrožen, kuhan, domač. Tista smer, ki jo povezujemo z babičino shrambo, palačinkami in nedeljskim zajtrkom.

Najboljša za:

• palačinke, ker se lepo razmaže,
• krofe, ker ne teče preveč,
• piškote in linške oči,
• opečenec z maslom,
• biskvite in preproste domače sladice.

Tekmovalec št. 2

Džem: grobi rokenrol s kosi sadja

Če je marmelada bolj fina gospa, je džem tisti, ki pride v kuhinjo z zavihanimi rokavi. Sadja ne skriva. Prav nasprotno. Pokaže ga v kosih, v barvi, v teksturi in v tistem ugrizu, kjer veš, kaj je v kozarcu.

Tekstura: gost sadni namaz s celimi ali večjimi koščki sadja. Osnova je želirana, sadje pa ostane bolj prepoznavno.

Okus: pogosto bolj svež, sadno izrazit in malo manj “zlit” v eno samo gladko maso.

Najboljši za:

• carski praženec oziroma šmorn,
• grški jogurt,
• ovseno kašo,
• palačinke, če imaš rad konkretne koščke,
• sirove plošče, posebej pri figah, ribezu, slivah ali čebulnem džemu.

Zakonodajna zanimivost: tukaj se začne sadna birokracija

Če smo čisto natančni, se pri označevanju izdelkov na policah izrazi marmelada, džem, ekstra džem, žele in sadni namaz ne uporabljajo kar po občutku. Tam obstajajo pravila, deleži sadja, sladkorji, poimenovanja in vse tisto, zaradi česar bi se še kozarec sam zaprl od utrujenosti.

Dolgo je veljalo, da je bila v evropskem označevanju marmelada močno vezana na agrume, torej pomaranče, limone, grenivke in podobno. Novejše spremembe pa še dodatno urejajo poimenovanja, med drugim z izrazom citrusna marmelada za agrumne izdelke.

Realno za domačo kuhinjo: če doma skuhaš marelično marmelado, boš temu verjetno še vedno rekel marelična marmelada. In te nihče pri zajtrku ne bo kaznoval. Pri prodaji, deklaracijah in trgovskih izdelkih pa je zgodba bolj uradna.

Najhitrejša razlika: gladko proti koščkom

	Marmelada	Džem
Tekstura	Gladka, enotna, mazljiva	Gost namaz s koščki sadja
Sadje	Razkuhano, pasirano ali pretlačeno	Vidni kosi ali večji delci sadja
Občutek	Nežen, klasičen, domač	Rustikalen, svež, bolj živahen
Najboljša uporaba	Palačinke, krofi, piškoti, kruh z maslom	Šmorn, jogurt, ovsena kaša, siri, sladice v kozarcu

Triki za zmago, ne glede na to, kateri tabor izbereš

1. Test s hladnim krožnikom

Preden začneš polniti kozarce, daj majhen krožnik za nekaj minut v zamrzovalnik. Nanj kani žličko vroče marmelade ali džema. Po eni minuti krožnik nagni. Če se masa lepo zgosti in ne steče kot sok, si blizu cilja.

2. Kozarci morajo biti čisti in vroči

To ni trenutek za “saj bo”. Kozarce dobro operi, segrej in uporabljaj čiste pokrovčke. Sladek namaz je super, ampak samo, dokler ostane v kozarcu to, kar si skuhal, ne pa kakšna nezaželena znanstvena kultura.

3. Ne pretiravaj s sladkorjem, če sadje že dela svoje

Zrelo sadje ima karakter. Če je res sladko in aromatično, ni treba, da ga zakoplješ pod sladkor. Sladkor pomaga pri okusu, teksturi in obstojnosti, ampak cilj ni sadni beton, temveč dober namaz.

4. Kislina ni sovražnik

Malo limoninega soka pogosto naredi veliko razliko. Okus postane bolj živ, barva lepša, sladkoba pa manj težka. Pri jagodah, breskvah, marelicah in hruškah je to skoraj mali kuhinjski trik z velikim učinkom.

5. Za piko na i dodaj nekaj malega, ne cele parfumerije

Vanilija, cimet, limonina lupinica, ingver, rum, klinčki ali ščepec muškatnega oreščka lahko sadje lepo dvignejo. Ampak previdno. Dodatek mora sadje podpreti, ne pa prevzeti kozarca kot gost, ki pride na obisk in začne prestavljati pohištvo.

Še več kulinaričnih dvobojev

#dvoboj Ko se v kuhinji udarita dve klasiki Poglej še ostale dvoboje, kjer razčistimo razlike, podobnosti in male kulinarične zmede.

Kaj izbrati glede na sadje?

Jagode: odlične za džem, ker so koščki prijetni in hitro dobijo lepo teksturo.

Marelice: klasika za gladko marmelado. Če jo pasiraš, dobiš tisto pravo palačinkasto zlato.

Slive: dobre v obeh smereh. Za marmelado jih kuhaš dlje in bolj razpustiš, za džem jih pustiš bolj konkretne.

Fige: brutalno dobre za džem, posebej ob sirih, pršutu ali dobrem kruhu.

Hruške: bolj nežne, zato jim dobro paše limona, vanilija ali malo začimb. Lahko so marmelada, lahko džem, odvisno od tega, ali jih pretlačiš ali pustiš v kosih.

Kdo je zmagovalec?

V tem dvoboju ni nokavta. Marmelada zmaga, ko želiš gladek, klasičen in lepo mazljiv namaz. Tisto varianto, ki gre brez debate na palačinke, v krofe, piškote in na kruh z maslom.

Džem zmaga, ko želiš več sadja pod zobom, bolj rustikalen občutek in malo več osebnosti v kozarcu. To je namaz za šmorn, jogurt, kašo, sirovo ploščo in trenutke, ko nočeš samo sladkega namaza, ampak sadje z zgodbo.

Po domače: marmelada je gladka klasika. Džem je sadni karakter. Oboje ima prostor v shrambi, če je dobro skuhano.

8 domačih marmelad na enem mestu

Ko se teorija o marmeladi in džemu usede, je čas za kozarce. Tukaj je 8 domačih receptov, od klasike z jagodami do posebnega džema iz lubenične lupine.

Hruške Marmelada iz hrušk Nežna hruškova marmelada s citrusno svežino in baziliko. Poglej recept Granatno jabolko Marmelada z granatnim jabolkom Jabolka, slive ringlo in zrna granatnega jabolka. Poglej recept Slive Slivova marmelada Slive z bučo, korenjem in jabolkom za polnejši okus. Poglej recept Jabolka in korenje Korenčkova marmelada Jabolka za sladkobo, korenje za barvo in gostoto. Poglej recept Citrusi Pomarančna marmelada Osvežujoča citrusna klasika za zajtrk in palačinke. Poglej recept Jagode Jagodna marmelada Najbolj klasična domača marmelada. Preprosta in vedno uporabna. Poglej recept Grozdje Marmelada iz grozdja Belo grozdje z jabolčnim sokom, kjer je glavna stvar dobra gostota. Poglej recept Najbolj posebna Džem iz lubenične lupine Sladek, gost in skoraj kandiran džem iz belega dela lubenične lupine. Poglej recept

Kateri tabor zmaga pri tebi?

Si ekipa gladka marmelada ali ekipa džem s konkretnimi koščki sadja? Zapiši v komentarjih, kaj se pri tebi najhitreje poje iz shrambe.

Pogosta vprašanja o marmeladi in džemu

Kakšna je glavna razlika med marmelado in džemom?

Najbolj preprosto: marmelada je običajno gladka in enotna, džem pa ima vidne koščke sadja. Marmelada se lepo maže na kruh, palačinke ali piškote, džem pa ima bolj rustikalen občutek in sadje pod zobom.

Ali je domača jagodna marmelada res marmelada?

V domači kuhinji ji bomo skoraj vsi rekli jagodna marmelada. Pri uradnem označevanju izdelkov pa so pravila bolj natančna in se izrazi uporabljajo glede na sestavo, sadje in način priprave. Za domačo rabo pa brez panike: če babica reče marmelada, je marmelada.

Kaj je boljše za palačinke, marmelada ali džem?

Za klasične palačinke je bolj praktična gladka marmelada, ker se lepo razmaže in ne trga palačinke. Če pa imaš rad več sadja in konkretne koščke, bo džem bolj zanimiva izbira.

Kaj je boljše za šmorn?

Za šmorn je džem skoraj vedno bolj zabaven. Koščki sadja se lepo ujamejo z mehkim, popečenim testom, okus pa je bolj živ. Jagodni, slivov, marelični ali borovničev džem so tukaj odlična izbira.

Zakaj se marmelada ali džem ne zgosti?

Najpogostejši razlogi so preveč vode v sadju, premalo kuhanja, premalo sladkorja ali premalo naravnega pektina. Pri zelo sočnem sadju, kot so jagode, grozdje ali lubenica, je treba gostoto preverjati sproti. Test s hladnim krožnikom je tukaj najboljši mali rešitelj.

Kaj naredim, če je marmelada preveč tekoča?

Lahko jo vrneš v lonec in jo še malo pokuhaš. Po potrebi dodaš malo limoninega soka ali želirnega sredstva, odvisno od recepta. Pomembno je, da jo kuhaš počasi in sproti preverjaš gostoto, da na koncu ne dobiš sadnega lepila.

Kaj naredim, če je marmelada pregosta?

Če je še vroča, lahko dodaš malo vode, sadnega soka ali limoninega soka in dobro premešaš. Če je že v kozarcu in je zelo trda, jo lahko uporabiš kot nadev za piškote, pecivo ali palačinke. Ni idealno, ni pa za v smeti.

Ali moram sadje za marmelado pasirati?

Ni nujno, je pa priporočljivo, če želiš gladko teksturo. Za bolj fino marmelado sadje pretlačiš ali spasiraš. Če želiš džem, pustiš del sadja v kosih, da se v namazu vidi in čuti.

Katero sadje ima največ pektina?

Veliko pektina imajo jabolka, ribez, kutine, agrumi in manj zrelo sadje. Manj pektina imajo jagode, breskve, hruške in zelo zrelo sadje, zato se pri njih marmelada težje zgosti brez dodatne pomoči.

Ali lahko marmelado skuham z manj sladkorja?

Lahko, ampak moraš vedeti, da sladkor ne skrbi samo za sladkost. Pomaga tudi pri gostoti in obstojnosti. Marmelade z manj sladkorja so lahko odlične, vendar jih je bolje porabiti prej in paziti na čiste kozarce ter pravilno shranjevanje.

Kako dolgo zdrži domača marmelada?

Če je pravilno skuhana, vroče polnjena v čiste kozarce in dobro zaprta, lahko zdrži več mesecev. Ko kozarec odpreš, ga hrani v hladilniku in porabi v razumnem času. Če vidiš plesen, čuden vonj ali pokrovček ne drži več, ne okušaj pogumno. Vrzi stran.

Zakaj morajo biti kozarci vroči?

Vroči kozarci zmanjšajo možnost pokanja stekla in pomagajo pri varnejšem polnjenju. Poleg tega je pri ozimnici čistoča polovica uspeha. Druga polovica pa je, da ne ližeš žlice in je potem vračaš nazaj v lonec.