Prikaz objav z oznako ŠOLA KUHANJA. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako ŠOLA KUHANJA. Pokaži vse objave

Kruhove košarice s sezamom

Pred vami je receptura, v kateri vam predstavljam pripravo testnih košaric v obliki stožca. Nadevate jih lahko z doma narejenim namazom, solato, popečeno zelenjavo, zelenjavnim ali mesnim ragujem...
8-7 košaric
55 minut

Kaj se potrebuje za kruhove košarice?
TESTO
250 g moke, tip 500
175 ml mlačne vode
15 ml olivnega olja
½  žlice soli
½  čajna žlička kristalnega sladkorja
½  zavitka suhega kvasa (3,5 g)
OSTALO
sezam, jajce, liste A4, ALU folijo, olje



PRIPRAVA
V skledo stresemo moko. Dodamo sol in sladkor, potrosimo s suhim kvasom ter prelijemo z mlačno vodo in oljem.

S pomočjo lesene žlice premešamo, da dobimo testno gmoto, ki odstopi od stranice posode.

Testno gmoto stresemo na pomokano delovno površino ter dobro pregnetemo.
Oblikujemo hlebček, ga postavimo v skledo, pokrijemo s kuhinjsko krpo in pustimo počivati 25 minut.
Z lista A4 naredimo stožec. Nato ga ovijemo v ALU folijo in premažemo z oljem.
Kvašeno testo stresemo na pomokano delovno površino in razvaljamo na debelino 3-4 milimetre. Testo narežemo na trakove, širine 1.5 centimetra.
Stožec ovijemo s trakovi testa.


KAKO OVIJATE?


»V desno roko primete stožec, v levo trak iz testa. Z zavijanjem začnete na vrhu (špica). Zavijate tako, da se rob traku prekriva. Ko vam zmanjka testnega traku, vzamete novega.»
Testo premažemo z razžvrkljanim jajcem, potrosimo s sezamom in položimo na pekač, prekrit s peki papirjem.

Pekač postavimo v ogreto pečico na 185°C, za 18 minut.


»Po devetih minutah pečenja, stožce obrnemo, da bodo lepo zapečeni z vseh strani. »
Pečene testne košarice na pol ohladimo. Nato odstranimo folijo s papirjem.

Dopolnilni kuharski postopki


Dopolnilni kuharski postopki so postopki v kuhinji, ki spadajo v postopek priprave hrane. Z njimi si pomagamo pri pripravi živil za nadaljnjo obdelavo, a sami postopki tudi vplivajo na končen izgled jedi. 


Bardiranje
Pred pečenjem zavijemo meso v rezine suhe slanine. Bardiramo divjo perutnino in drugo meso. Meso ostane bolj sočno, jed pa dobi zaradi slanine poseben okus.
Blanširanje
Živila za kratek čas potopimo v vrelo vodo, zato da jih pripravimo za nadaljnjo uporabo (paradižnik, breskve, marelice, mandeljni) ali da zmanjšamo njihov volumen (špinača, gobe).
Bistrenje
Z dodatkom napol stepenih beljakov dosežemo, da se juha ali aspik zbistri. Pri zakrknjenju veže beljak nase drobce, ki povzročajo motnost.
Bridiranje
Pred peko želimo mesu dati določeno obliko. Pri perutnini štrleče dele pritisnemo k trupu in jih povežemo, povežemo pa tudi druge kose mesa, ribe in rulade.
Cizeliranje
Ribe pred peko na površini večkrat plitvo zarežemo (ob straneh ter poševno) in s tem preprečimo, da bi koža pri pečenju od vročine razpokala.
Dekoriranje
Zaradi estetskih razlogov jedi okrasimo z raznimi dodatki. Jed se mora po barvah ujemati in dopolnjevati z dodatki. Za dekoracijo najpogosteje uporabljamo sadje, zelenjavo, kuhana jajca, določene vrste testa in drugo. Živila lahko dekorativno narežemo.
Filiranje
Iz mesa, ki ga ločimo od kosti, naredimo fileje. Filiramo lahko ribe in razno meso.
Flambiranje
To je pripravljanje jedi pred gostom. Jedi dodamo aromatične alkoholne pijače in jih zažgemo. S tem popestrimo okus, vonj in videz. Flambiramo tudi puhasto perutnino – posmodimo puh.
Garniranje
To je okusno nalaganje jedi na servirno posodo in oblaganje jedi z raznovrstnimi prilogami.
Glaziranje
Mesne in sladke jedi prelijemo s svetlečimi prelivi, tako da dobijo lepši izgled in sijaj. Če hladne jedi glaziramo z aspikom, temu rečemo šemiziranje.
Kvašenje
Uporabljamo ga pri raznih vrstah mesa, predvsem divjačine, zato da se meso zmehča, omili okus in se navzame okusa po kvaši.
Mariniranje
Meso pred peko mariniramo tako, da ga pripravimo za pečenje s pomočjo olja in določenih začimb. Veliko živil mariniramo s čebulo, začimbami, limoninim sokom, dodatkom vina in ne premočnega kisa.
Paniranje
Paniramo živila ali napol kuhane jedi, ki jih v nadaljnjem postopku ocvremo. Glede na to, v čem živilo povaljamo (moka, jajce, sir, žvrkljano testo), ločimo več vrst paniranja: dunajsko, pariško, angleško in paniranje v žvrkljanjem testu.
Pariranje
Živilu odstranimo moteče dele, kite in žilice ter ga lepo oblikujemo.
Piriranje
Živilo (krompir, fižol, grah) spremenimo v kašasto zmes – pire.
Sotiranje
To je postopek hitrega praženja na maščobi v ponvi. Sotiramo drobno narezano zelenjavo ali meso, tudi drobovino. Zelenjavo najpogosteje sotiramo na maslu.
Zgoščevanje
Jedi gostimo z bešamelom, prežganjem, podmetom, masleno kroglico, legirjem, naribanim krompirjem ali pomokanjem, drobtinami, kosmiči…

Toplotna obdelava živil


Toplotna obdelava živil so toplotni, mehanski in fizikalni postopki, ki naredijo živilo užitno. Nekatera živila postanejo užitna šele s toplotno obdelavo, druga pa postanejo lažje prebavljiva. Med toplotno obdelavo se živilu tudi razvijejo nove aromatične snovi, a toplotna obdelava uniči škodljive klice in zajedavce, delno pa tudi občutljive vitamine in nekatere encime.

Osnovni postopki toplotne obdelave so:
- kuhanje / kuhanje v tekočini, kuhanje v vodi pod vreliščem, kuhanje v vodni kopeli, kuhanje v sopari, kuhanje pod zvišanim tlakom…
- dušenje / v lastnem soku, z dodatkom maščobe, dušenje z dodatkom maščobo in vodo
- praženje / praženje z ali brez maščob
- pečenje / pečenje v pečici , v ponvi, cvretje, na žaru oz. ražnju, na žerjavici, gratiniranje
- toplotna obdelava s pomočjo mikrovalovne pečice.

Mehanska obdelava živil


Živilom se mora pred toplotno obdelavo dati želena oblika. Živilo očistimo vseh nezaželenih primesi in odstranimo vse slabe in nekoristne dele. S tem postane čisto, lepše na pogled in pripravljeno za nadaljnjo uporabo, tako v surovem stanju kot za predelavo s pomočjo retmične obdelave.

Postopki mehanske obdelave se delijo na:
-           čiščenje živil na suho
-           čiščenje živil z vodo
-           dresiranje
-           gnetenje
-           lupljenje
-           miksanje
-           mletje
-           obrezovanje in luščenje
-           pretlačevanje
-           pretikanje
-           rezanje
-           ribanje
-           sekljanje
-           stepanje
-           tolčenje
-           trebljenje
-           vmešavanje
-           valjanje
-           žvrkljanje 

Meso


Prvo mesto med živili živalskega izvora zaseda meso. Priljubljeno je predvsem zaradi okusa, hranilne vrednosti in neomejenih možnosti priprave.

Za meso se redijo živali, kot so govedo, svinja, drobnica, divjad, perutnina, zajec in konj.
Meso delimo na belo in temno. Med belo meso spada perutnina, meso mladih kuncev, jagnjetina, kozličevina, ribe in žabji kraki. Ostale vrste mesa so temne.


Toplotna obdelava mesa je odvisna od vrste mesa, načina toplotne obdelave, velikosti posameznega kosa in stopnje pečenja. Meso lahko kuhamo, dušimo, pečemo, cvremo, pražimo ali pa ga uživamo surovega.

Glavne vrste mesa:
Perutnina
Perutnina je priljubljena hrana predvsem zaradi nizke kalorične vrednosti, cene in hitre priprave. Med perutnino uvrščamo meso piščanca, kokoši, race, gosi, purana, fazana, goloba, prepelice in jerebice.
Meso te perutnine je nežnejše in mehkejše, zato je čas kuhanja ali pečenja krajši, a zaradi milejšega okusa ga lahko tudi bolj začinimo.
Perutnino ločimo na belo in temno meso, a belo meso brez kože se priporoča pri dieti.
Perutnina velja za občutljivo meso, a še posebej je občutljivo na okužbo s salmonelo. Prav zaradi možne okužbe moramo meso vedno zelo dobro prepeči. Če smo obdelovali surovo perutnino, si moramo po opravljenemu delu temeljito umiti roke in vse kuhinjske pripomočke. Dobro je tudi vedeti, da toplotno obdelanega mesa ne režemo na isti deski kot surovega in z istim nožem, kot smo pripravljali surovega.

Svinjina
Najbolj ekonomično meso, je svinjsko, saj so užitni skoraj vsi kosi. Meso svinje je primerno za dušenje in kuhanje, peči pa se mora počasi in pogosto prelivati z lastnim sokom, vinom, pivom... Svinjska ribica in mrežna pečenka sta skoraj brez maščobe in zato lažje prebavljivi, a v dietni prehrani svinjine ne uporabljamo.

Govedina
Tako kot pri ostalih vrstah mesa, je njegova kakovost odvisna od starosti, pasme in krmljenja živali.
Pasma in prehrana vpliva na velikost živali kot tudi na meso živali, ki je lahko mastno ali pusto, tanko ali grobo vlaknato. Najboljši in najnežnejši kosi so iz zadnje četrtine in reber sprednje četrtine. Najbolj cenjen kos govedine je goveji file oz. pljučna pečenka. 

Junetina
Junetina je meso  bikcev in junic, starih 12 do 16 mesecev. Barva mesa je svetlo rdeča in svetlejša od govedine. Junetina se lahko pripravi s hitrimi toplotnimi postopki .

Teletina
Teletina je meso mlade govedi, večina kosov mesa je nežnih in jih je mogoče porabiti na različne načine, ker vezno tkivo še ni trdo. Teletina ni primerna za pečenje pri visokih temperaturah, ker vsebuje zelo malo naravne maščobe. Bolj je primerna za dušenje in kuhanje pri nizki temperaturi v veliko tekočine. 

Drobovina
Drobovina so užitni notranji organi živali, a najpogosteje se uporabljajo jetra, ledvica, rajželjc, jezika in vampi. Za drobovino, kot so priželjc, vranica in možgani, velja prepoved uživanja zaradi bolezni norih krav .
Drobovina mora biti ob uporabi sveža. 

Ribe, mehkužci in raki


Ribe in morski sadeži so v prehrani zelo pomembno živilo. Ker živila niso mastna, so lažje prebavljiva in primerna tudi za dietno prehrano.

RIBE
Meso rib je po barvi svetlo in rožnato oziroma belo, a  ločimo jih na sladkovodne in morske ribe.
Sladkovodne ribe se nahajajo v ribnikih (som, smuč, krap) in v odprtih voda (postrv, lipan, sulec, smuč, losos, som, krap, ščuka, belica, mrena, klen, jegulja…).
Morske ribe delimo na bele in modre. Veliko bolj kakovostne so bele ribe, saj je njihovo meso bolj nežno in lažje prebavljivo. Med bele ribe spadajo brancin, orada, kovač, zobatec, morski list. Nekoliko slabše bele ribe so oslič, girice, škarpina in polenovka. Modre ribe so težje prebavljive, a v to skupino spadajo sardela, sardon, sardelica, skuša, inčun, slanik, mečarica, tuna in romb.
Kakovost gojenih rib je dosti bolj stabilna od divjih, vendar nikoli ne dosega kakovosti divje živečih rib.
Najpogostejši toplotni postopki pri ribah:
-           kuhanje
-           praženje in pečenje rib v ponvi
-           cvrenje
-           peka na žaru, ki je primerna predvsem za modre ribe
-          peka v pečici (najbolj preprost in najbolj priljubljen postopek za večje ribe);
-           peka v papirnatem ovoju, ki preprečuje izsušitev
-          kuhanje in peka v alu foliji / riba ohrani obliko ter se kuha v lastnem soku

MORSKI SADEŽI
Morski sadeži se delijo v tri skupine:
-          raki
-          lupinarji
-          glavonožci / lignji, sipe, hobotnice

RAKI
Najbolj cenjeni med raki so jastog, rarog, rakovica, garnela in škamp. Večina rakov dobi pri toplotnem postopku svetlo ali rožnato barvo, meso pa je čvrsto in sladko.
Rake lahko ponudimo z masleno omako ali olivnim oljem. Iz rakov lahko pripravimo odlične juhe.

LUPINARJI
Med lupinarje štejemo školjke,a lupinarje skupaj z glavonožci uvrščamo med mehkužce.
Pred termično pripravo lupinarjem skrtačimo lupine. Vse tiste školjke, ki niso zaprte jih zavržemo. Školjke med vsemi morskimi sadeži ponujajo največ možnosti za različno pripravo. Med drugim jih lahko kuhamo, pečemo, gratiniramo in cvremo ali pa jih uporabimo  kar surove (ostrige).
Školjke morajo biti ulovljene v čistih vodah, sicer so zdravju nevarne, a odprte so mrtve in strupene, zato jih vedno zavržemo.

GLAVONOŽCI
Lignji veljajo za okusnejše kakor sipe. Manjše lignje pripravimo cele, a večje pripravimo z nadevom. Glavonožce toplotno obdelamo na hitro pri visoki temperaturi ali pa dolgo in počasi pri nižji temperaturi. Jedi lahko izboljšamo s črnilom, s katerim se glavonožci branijo pred naravnimi sovražniki in napadalci.

POLŽI IN ŽABE
Polži so užitni tako vrtni kot vinogradniški, ki so v večini gojeni. Priprava svežih polžev je dokaj zahteven in dolgotrajen postopek. Pripravljajo se v pikantnih omakah, gratinirani, z zeliščnim maslom…
Žabe so dvoživke in se uporabljajo samo zadnji kraki, ki pa jih dobimo na trgu že očiščene in zamrznjene. Pripravijo se ocvrti, pečeni, v omakah, na žaru, v rižoti in obari.

Začimbe in zelišča


Zelišča so dišeči deli rastlin, ki rastejo v naravi, lahko se gojijo na domačem vrtu ali v koritih, a v večjih količinah se pridelujejo na plantažah. Sveža zelišča so veliko boljša od posušenih, a prednost suhih zelišč je v tem, da so nam pri roki skozi celo leto.

Začimbe so posušena in velikokrat tudi zmleta semena, korenine, stebla ali lubja rastlin.
Zelišča in začimbe dajejo jedem okus, barvo in vonj. Pri dodajanju jedem poudarijo svoj okus, obenem pa okrepijo okus drugih sestavin v jedi. Aromatične snovi v zeliščih in začimbah vzbudijo tek in vplivajo poživljajoče na delovanje vseh prebavnih organov. Jedi moramo začinjati zmerno, saj lahko jed s preveč zelišči oz. začimbami postane slabša od tiste, v kateri jih je premalo.

Vonjave in okusi so v zeliščih in začimbah zgoščeni le v določenih delih rastline:
-          plodovi in semena (brinove jagode, gorčično seme, janež, kardamon, koriander, kumina, muškatni orešek in cvet, olive, feferoni, piment, paprika, čili, poper, kajenski poper, pistacija, vanilija, mak, sezam);
-          cvetovi in cvetni deli (kapre, klinčki, žafran);
-          skorje in lupine (cimet, limonin sok, citronat, pomarančni sok, arancini);
-          korenike, korenine in gomolji (hren, ingver, luštrek, korenje, peteršilj, zelena);
-           čebulice (čebula, šalotka, česen);
-           listi in mlado zelenje (bazilika, drobnjak, koprc, lovor, majaron, origano, pehtran, por, rožmarin, šetraj, timijan)

Velko število začimb prihaja predvsem iz tropskih predelov, ki dajejo jedem eksotičen okus odaljenih krajev, a s tem si pričaramo eksotične okuse, ne da bi morali za to zapustiti domačo kuhinjo.

Sol je edina začimba mineralnega izvora, ki jo človeško telo potrebuje, pri veliki količini pa je škodljiva, ker zadržuje vodo v telesu.

Mleko in mlečni izdelki


SIR
Sir lahko ponudimo za zajtrk, predjed, glavno jed, sladico ali kot desert v zadnjem hodu. V večini uživamo sir s kruhom, krekerji, sadjem ali kot del solate, a nekatere vrste sira se uporablja tudi za toplotno obdelavo.
Pri toplotni obdelavi se sir doda za okus, kot nadev ali kot priloga. Pri dodajanju jedem se mora upoštevati, da je sir slan in zato jedi s sirom tudi manj solimo. Če ga preveč segrejemo, se sesiri ter  se loči od maščobe. Sirovih omake ne smemo nikoli prevreti! Trši siri lažje vzdržijo visoke temperature kot mehki, a za sirov fondi uporabljamo zrele sire. Trši siri so primerni za gratiniranje, a kot nadev so primerni skoraj vsi.

SMETANA
Smetana se pridobiva iz mlečnih maščob.
Sladka smetana je pasterizirana in sterilizirana,a če je homogenizirana ni primerna za stepanje. Najprimernejša smetana za stepanje je sladka smetana, ki vsebuje 35 % maščob, smetana za kavo pa vsebuje premalo maščob za stepanje. Kisla smetana je priljubljena predvsem v vzhodni in srednjeevropski kuhinji in se uporablja za pecivo, juhe in omake. Vse pogosteje se uporablja tudi rastlinske smetane.
Ob predolgem stepanju smetane, se nam sesiri in nastane surovo maslo. Tekočina, ki ostane, se imenuje pinjenec.

JOGURT
Jogurt je fermentirano, polnovredno oz. posneto živilo, a v odvisnosti od maščob v mleku, mu daje tudi njegovo gostoto. Jogurt je osnova za vroče in hladne juhe, prelive,postreže se tudi kot nadomestek za sladico.

MLEKO
V večini primerov se uporabljajo kravje mleko. Kozje in ovčje, ki sta bolj mastna ter vsebujeta več beljakovin, sta največkrat kot napitek, a uporabljajo ju tudi v sirarstvu.
Mleko je ena od sestavina, ki se uporabljajo v mnogih jedeh, kot so mlečni riž, palačinke, razne strnjenke in jajčne kreme, pa tudi v različnih juhah in omakah. Uporablja se tudi pri pripravi kruha, peciva in sladoleda.
Rastlinski nadomestek za mleko je sojino mleko, ki ga pridelujejo iz sojinih zrn in vode, a vse pogosteje se v kuhinji uporablja tudi kokosovo mleko.

Če hočemo mleko ali smetano zavreti, posodo najprej oplaknemo s hladno vodo in potem občasno pomešamo.

Jajca


Za našo prehrano uporabljamo jajca številnih pernatih ptic, vendar se v večini poslužujemo uporabe kokošjih jajc, a bolj poredko še račja, gosja, prepeličja in nojeva.

Ker so jajca zelo občutljiva na temperaturo, jih moramo za pripravo pravočasno vzeti iz hladilnika oz. najboljši učinek dobimo ob sobni temperaturi. Pri stepanju celih jajc oz. samo beljakov dobimo prostornino do krat 3, če so nekoliko bolj topla. Za poširanje so najboljša sveža jajca, a sneg iz beljakov je bolje, če so jajca stara že nekaj dni. Jajc ne smemo dati nikoli direktno v vročo mešanico, ker zakrknejo in ne dobimo potrebnega učinka.

Jajca lahko pripravimo kot mehko ali trdo kuhana, umešana, poširana, ocvrta, pečena na oko, pripravljena kot omleta oz. frtalja. Za predjed pripravimo po osebi eno jajce, a za glavno jed dve jajci.


Jajca se uporabljajo tudi za izboljšanje juh in omak, a so tudi živilo za povezovanje raznih nadevov in pretlačenih jedi ter glazur za kruh in pecivo.

Olja in trde maščobe


Olja in trde maščobe je ena izmed glavnih sestavin naše prehrane. So živalskega ali rastlinskega izvora. Živalske maščobe se pridobivajo iz maščobnega tkiva živali, osnova za pridobivanje surovega masla je kravje mleko, margarina se pridobiva iz industrijskih olj, a prav tako rastlinska mast.

Trda maščoba imenujemo tiste, ki so pri sobni temperaturi čvrste (svinjska mast, surovo maslo, margarina, rastlinska mast). Izraz olje se nanaša na maščobe, ki so v običajnih razmerah tekoči, izjema sta le palmovo in kokosovo olje, ki spadata v skupino poltrde maščobe.
Maščobe dajejo jedem polnost, voljnost in različne, a hkrati dobijo živila ob toplotni obdelavi hrustljavost in izrazitejši okus.


Olja se praviloma pridelujejo iz oreškov in semen. Vsako olje ima lastno barvo, okus, vonj. Olja so zaradi visokega vrelišča primerna za kuhanje, peko in cvretje.

Večerja


Ljudje v večini pripravljamo tri redne obroke, ki jih poznamo kot zajtrk, kosilo in večerja. 5.1 

Večerja je zadnji dnevni obrok, ki ga praviloma zaužijemo med 18.00 in 22.00 uro. Zadnji dnevni obrok pripravimo iz lahko prebavljivih jedi in lahko vsebuje tako hladno predjed, juhe, toplo predjed, glavno jed s prilogo in prikuho, solato in sladico.


Souper je pozna večerja, ki jo pripravimo po 22.00 uri, a jedi so lahko prebavljive. 

Kosilo


Ljudje v večini pripravljamo tri redne obroke, ki jih poznamo kot zajtrk, kosilo in večerja.


Kosilo je po sestavi najmočnejši dnevni obrok. Praviloma ga užijemo med 12.00 in 15.00 uro. Na sončni strani Alp je kosilo največkrat sestavljeno iz juhe, glavne jedi s prikuho in prilogo, solate in sladice. 

V svetu, a zadnje čase tudi pri nas, je uveljavljen tudi izraz »lunch«, ki velja za obroke zaposlenih, in si ga privoščimo med 9.00 in 17.00 uro, v večini v enem od gostinskih lokalov. »Lunch« je sestavljen v večini iz jedi, ki zahtevajo kratek čas priprave, so lahko prebavljive jedi in ne preveč nasitne.

Zajtrk


Ljudje v večini pripravljamo tri redne obroke, ki so znani kot zajtrk, kosilo in večerja.

Zajtrk je prvi obrok v dnevu, ki našemu telesu preskrbi potrebne snovi, ki so našemu telesu potrebne za dnevne napore. V večini primerov ga pripravimo med 7.00 in 10.00 uro. Zajtrk je glavni dnevni obrok, a velikokrat mu še vedno posvečamo premalo pozornosti.
Poznamo kar nekaj vrst zajtrkov: navadni zajtrk, popolni zajtrk, dunajski zajtrk, angleški zajtrk, ameriški zajtrk...

Navadni zajtrk je sestavljen iz ene izmed toplih napitkov in drobnega pecivapeciva. Med najpogostejše  napitke se med drugim šteje kava, čaj, kakav in mleko. Poleg toplega napitka postrežemo razno drobno pecivo (rogljički, mlečni kruhki…) in različen kruh, a poleg postrežemo še maslo, marmelado in med.
Popolni zajtrk je sestavljen z istih sestavin kot navadni zajtrk, a hkrati se poleg postreže še namaz in sadni sok.  
Dunajski zajtrk je isti kot popolni zajtrk, le da mu dodamo še kuhano jajce.
Angleški zajtrk je obilen obrok, ki vsebuje jajčne jedi, pečeno slanino, opečen paradižnik, toast, ovseno kašo, kosmiče, mlečni zdrob, sadne in zelenjavne sokove ter različne kompote.
Ameriški zajtrk velja še za bogatejšega kot je angleški zajtrk, a med drugim servirate se kosmiče, klobase, jajčne jedi s slanino... 

Domače merske enote


ŽIVILO
1 ČAJNA ŽLIČKA
1 ŽLICA
moka
3g
11g
kristalni sladkor oz. sol
4g
14g
jedilni škrob (gustin)
4g
10g
mleti oreščki (mandeljni, orehi, lešniki)
6g
11g
sladkor v prahu
3g
10g
pecilni prašek
4g
10g
krušne drobtine
6g
11g
pšenični zdrob
5g
12g
maslo oz. margarina
4,5g
10g
kisla smetana
11g
22g
riž
7g
14g
majoneza
15g
30g
paradižnikov koncentrat oz. gorčica
8g
16g
sveža sesekljana zelišča
3g
6g
olje oz. voda oz. mleko oz. smetana
6ml
14ml
marmelada oz. med
9g
19g

Kontakt - Šola kuhanja


blaz.kuha@t-2.net

Kuhinjski izrazi

Slovar najpogostejših izrazov, ki se uporabljajo v kuhinji.
kuharski tečaji

BLANŠIRANJE
Živilo za nekaj kratek čas potopimo v vrelo vodo. Na ta način živilo zmehčamo, odstranimo odvečno sol, močan duh ali pa ga pripravimo za čiščenje.

DRESIRANJE
Pri perutnini, največkrat piščancu,  z nitjo povežemo štrleče dele, da med peko ohranijo prvotno obliko.

FILE MIGNON
Okrogla oblika majhnega zrezeka iz krajnega dela pljučne pečenke.

FLAMBIRANJE
Jed polijemo z močno alkoholno pijačo ter prižgemo, da se pokaže za kratek čas plamen.

GARNIRANJE
Lično servirana hrana.

GLAZURA
Sladkorna , čokoladna, aspik … prevleka za torte, sladice ali pa tudi meso s katerim damo jedi lep lesk.

GRATINIRANJE
Končano jed damo za nekaj minut v pečico, da se na vrhu naredi zlato-rjava skorjica. Predno postavimo jed v pečico jo običajno potresemo z naribanim sirom ali s krušnimi drobtinami ali prelijemo z bešamelom oz. lahko dodamo tudi koščke masla ali pa jo prelijemo s kakšno omako.

KRUHOV BEŠAMEL
Namočen in dobro ožet kruh dodamo praženi čebuli, prilijemo malo tekočine in pražimo, da postane gladko testo.

KANAPE oz. MIGNON
Majhni obloženi kruhki oz. majhne sladice za največ dva grižljaja.

KVAŠA
Surovo meso, večinoma divjačino in ribe ribe, damo za določen čas v kvašo, da se navzame prijetnega vonja in okusa ter da se zmehča.

LEGIRANJE
Postopek s katerim zgostimo in izboljšamo okus jedi. Legiramo juhe, omake in zelenjavo, tik pred koncem priprave. Za legir se uporablja rumenjak, kisla ali sladka smetana.

MARINADA
Z mariniranjem damo mesu in nekaterim drugim živilom poseben okus. Osnovna in najbolj preprosta marinada je mešanica iz olja, kisa in soli, ki jo uporabljamo pri solatah in zelenjavi. Pri mesu uporabljamo večino marinado , ki se imenuje tudi suha ali mokra kvaša.

MASLENA KOCKA
Maslo in moko dobro zmešamo, oblikujemo kocke in postavimo za nekaj časa v hladilnik. S kocko zgostimo juho ali omako.

MEDALJON
Majhen okrogel zrezek.

MOŽNAR
Uporabljamo lesen ali kamnit možnar, v katerem tremo in mečkamo različna živila.

FOND
Jušna osnova s katero izboljšujemo omake in druge jedi. Poznamo zelenjavnega, ribjega, govejega…

PANIRANJE
Živilo povaljamo v moki, v raztepenem jajcu in krušnih drobtinah.

POŠIRANJE
Živilo se kuha kratek čas v tekočini, ki rahlo vre.

PRETIKANJE
Pusto meso pretaknemo v presledkih in v smeri vlaken s tankimi rezanci slanine, zelenjave, česna. .. Pri tem kuharskem postopku uporabimo posebno iglao, če pa te nimamo, si pomagamo z ostrim nožem.

STEPANJE
S stepanjem živilo spenimo oz. zrahljamo tako, da po njem tolčemo in mešamo v obe smeri.

TOURNEDOS
Zrezek, ki ga izrežemo iz srednjega dela pljučne pečenke.

UMEŠAVANJE
Z umešavanjem (predvsem pri biskvitih) živilo zrahljamo, kar pomeni, da v maso vmešamo zrak. Umešavamo z leseno žlico ali kuhinjsko metlico.

ZGOŠČEVANJE
Omake, juhe, nekatere mesne in zelenjavne jedi zgostimo z navadno ali škrobno moko (gustin). Za zgoščevanje uporabljamo podmet (moka pomešana s hladno vodo), svetlo ali temno prežganje (pražena moka na maščobi) , masleno kocko (maslo pomešano z moko) in legir (rumenjak in kisla ali sladka smetana).

Poišči idejo po temi

Izberi temo in spodaj se pokažejo sveže ideje za kuhanje.

DARILO: E-knjiga "Sam 3 pa je!" 🎁 Prijavi se na novičke in prejmi brezplačen PDF z recepti.
Copyright © Blaž Kuha 2026. Vse pravice pridržane.
izdelala Agencija GBM iz osnove by templateszoo