Paradižnik proti češnjevemu paradižniku – klasika proti mini različici. Oba sta rdeča, oba dišeča in oba nepogrešljiva v kuhinji. A ko ju postavimo na tehtnico okusa in uporabe, hitro vidimo, da ima vsak svojo zgodbo.
Paradižnik
Velik, sočen in vsestranski. Je eden tistih živil, ki jih skoraj vedno najdemo v kuhinji.
Zakaj ga imamo radi:
-
Velikost in oblika: od manjših do velikih plodov, različnih oblik (okrogel, srčast, jajčast).
-
Okus: bogat, poln, s popolnim ravnovesjem sladkobe in kislosti.
-
Tekstura: mesnata in sočna, z veliko soka – ravno prav za kuhanje.
Kje blesti:
V juhah, omakah za testenine, na pici, v solatah ali kar polnjen in pečen. Paradižnik je kuhinjski temelj, ki prenese toploto in dolge ure kuhanja, ne da bi izgubil značaj.
Češnjev paradižnik
Majhen, sladek in hrustljav. Prava mala eksplozija okusa, ki je osvojila skoraj vsako kuhinjo in vrt.
Zakaj ga imamo radi:
-
Velikost in oblika: drobni, okrogli plodovi, ki spominjajo na češnje.
-
Okus: intenzivno sladek, pogosto slajši od večjih sorodnikov.
-
Tekstura: čvrsta in hrustljava, z manj soka – zato je odličen za svež ugriz.
Kje blesti:
V solatah (posebej caprese), kot prigrizek, na nabodalih ali rahlo popečen v pečici, kjer njegov sladkor karamelizira. Priročen je, ker ga ni treba rezati – vzameš in poješ.
Rezultat dvoboja
-
Za kuhanje in vsestranskost: zmagovalec je klasični paradižnik.
-
Za svežino in sladkobo: tu kraljuje češnjev paradižnik.
Pravi ljubitelji kuhanja vedo, da ni treba izbirati. Najbolje je imeti oba pri roki – enega kot junaka toplih jedi, drugega kot zvezdo svežih krožnikov in prigrizkov.
Ni komentarjev
Objavite komentar