Prikaz objav z oznako NASVET. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako NASVET. Pokaži vse objave

Kako shraniti jabolka čez zimo?

Ni komentarjev 0

Ko se jesen prevesi v drugo polovico, postane jasno: jabolk je povsod. Zrasla so, dozorela in zdaj čakajo na odločitev – pojemo jih takoj, jih spečemo v pito, skuhamo kompot ... ali shranimo za pozneje. Ta mini vodič je zate, če imaš doma vsaj nekaj jabolk, ki bi jih rad-a užival-a še dolgo po tem, ko odpade zadnji list z dreves.

Ključni nasveti

  1. Izberi zdrava, nepoškodovana jabolka.
    Samo popolna jabolka brez udarnin so primerna za dolgoročno shranjevanje. Poškodovana hitro začnejo gniti in pokvarijo še druge.

  2. Shranjuj jih v lesenih ali kartonskih zabojih.
    Najbolje v enem sloju – če so v dveh, loči sloja s papirjem. Vsako jabolko lahko dodatno zaviješ v papir.

  3. Primerna temperatura je okoli 2–4 °C.
    Klet, shramba ali neogrevan prostor, kjer ni zmrzali, a tudi ne previsoke temperature.

  4. Zloži po sortah.
    Zimske sorte, kot so zlati delišes, jonagold, idared in boskoop, se shranjujejo najbolje. Poleti jih lahko še vedno ješ kot da so sveža.

  5. Redno pregleduj.
    Vsakih nekaj tednov preveri, če se kakšno jabolko ni pokvarilo – bolje eno odstraniti kot celo gajbo.

Kam z jabolki, ki niso za v shrambo?

Če imaš kakšno bolj klavrno jabolko, ne skrbi – uporabi ga za:

  • kompot

  • pire (za zmrzovanje!)

  • pecivo

  • ali celo kot osnovo za domači jabolčni kis

Nekatere sorte postanejo z daljšim skladiščenjem še bolj okusne. Zato se splača zabeležiti, katere ti najbolj “sedejo” po nekaj tednih v shrambi – tako boš naslednje leto vedel-a, katerim dati prednost.

Moj bonus iz arhiva

  • Če ti je tale vodič všeč, imam zate še dva top recepta za jesen: Galette z jabolki — rustikalna jabolčna pita, ki diši po cinnamonski domačnosti

  • ali pa Jabolčna rolada — mehka, sočna in popolna za popoldanski čaj

Klikni in si shrani za naslednji hladni večer.

❓ Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali lahko jabolka zamrznem?
Da, če jih najprej olupiš, narežeš in po želji tudi blanširaš, jih lahko zamrzneš. Priporočam, da jih zamrzneš v tankih plasteh (npr. na pladnju) ali razporejene v vrečke. Odlične so za pite, kompote ali kašo.

Ali jabolka shraniš v hladilniku ali v kleti?
Najbolje je v hladnem (2–4 °C), temnem in dobro zračenem prostoru (npr. klet). V hladilniku je prehladno in hitro izgubijo teksturo.

Lahko slabe jabolka ločim na začetku?
Da, takoj odstrani tiste z udarci ali madeži. Če jih prepozno odstraniš, lahko pokvarijo cele višje plasti.

Namaz iz rdeče pese – barvit in zdrav

Ni komentarjev 0

Če bi morala imeti jesen eno barvo, bi bila to prav gotovo barva rdeče pese. Ta živahna korenovka je kot nalašč za nekaj drugačnega – recimo namaz, ki preseneti s svojo svežino in barvo. Poleg tega pa ima pesa tisto lepo prednost, da jo lahko uporabiš tako v slanih kot sladkih jedeh, pri namazih pa se pokaže v najboljši luči.

Ta namaz je idealen za mazanje na popečen kruh, kot dodatek k sendviču ali kot dip k hrustljavim palčkam. Z nekaj osnovnimi sestavinami dobiš kremast, hranljiv in popolnoma “instagramabilen” namaz, ki vedno požanje navdušenje.

Zakaj poskusiti?

  • Barva je osupljiva in takoj poživi mizo.

  • Okus je uravnotežen: sladkoba pese, kislina limone in oreškasta nota oreščkov.

  • Priprava je hitra in enostavna – vse skupaj zmešaš v blender in že je pripravljeno.

👉 Recept tukaj

❓ Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali moram peso za ta namaz prej skuhati?
Da, najbolje je uporabiti kuhano ali pečeno peso. Lahko jo skuhaš doma ali pa uporabiš že kuhano vakuumsko pakirano peso.

Kako dolgo zdrži namaz v hladilniku?
V dobro zaprti posodici zdrži 3–4 dni. Pred serviranjem ga le na hitro premešaj.

S čim lahko postrežem namaz iz rdeče pese?
Odličen je na popečenem kruhu, v sendvičih, kot priloga k mesnim jedem ali pa kot dip za svežo zelenjavo in krekerje.

Deglaziranje (Deglazing): Kaj je to in zakaj je ključno za odličen okus?

Ni komentarjev 0

Ste se kdaj vprašali, kaj kuharski mojstri počnejo, ko po pečenju mesa v ponev zlijejo malo tekočine, kot je vino ali jušna osnova? Gre za tehniko, imenovano deglaziranje, ki je eden najpreprostejših in najučinkovitejših načinov za ustvarjanje bogatih omak in izboljšanje okusa jedi.

Kaj je deglaziranje?

Deglaziranje je kuharska tehnika, pri kateri s tekočino (vinom, jušno osnovo, vodo) postrgamo in raztopimo rjavkaste, karamelizirane delce, ki so se prijeli na dno ponve med pečenjem mesa ali zelenjave. Ti delci so znani kot "fond" (francoska beseda za dno) in so polni intenzivnega, koncentriranega okusa.

Ko v vročo ponev dodamo tekočino, ta takoj zavre in pomaga dvigniti vse te okusne delce. Z mešanjem in strganjem se fond raztopi v tekočino, kar ustvari osnovo za omako, ki bo ponesla vašo jed na povsem novo raven.

Zakaj je deglaziranje tako pomembno?

  1. Ustvarja bogato omako: Namesto da bi te okusne delce zavrgli, jih uporabite za pripravo hitre in izjemno okusne omake.

  2. Zmanjša pomivanje: Deglaziranje olajša čiščenje ponve, saj raztopi prilepljene delce.

  3. Povzdigne vsako jed: Preprost pečen piščanec, zrezek ali svinjska ribica postanejo gurmanska jed, če jih postrežete z bogato omako iz ponve.

Kako izvesti deglaziranje v nekaj preprostih korakih?

Postopek je preprost in hiter, vzame vam le nekaj minut.

  1. Popečite sestavine: V ponvi na srednje močnem ognju popecite meso ali zelenjavo, dokler se na dnu ne ustvari lepa rjava plast. Nato sestavine odstranite iz ponve in jih postavite na stran.

  2. Dodajte tekočino: Ponev pristavite nazaj na ogenj in vanjo vlijte majhno količino tekočine (približno 1/4 skodelice).

  3. Postrgajte dno: Medtem ko tekočina brbota, z leseno kuhalnico ali lopatko postrgajte po dnu ponve in dvignite vse rjavkaste delce.

  4. Zaključite omako: Lahko se ustavite tukaj in uporabite nastalo tekočino kot omako, ali pa ji dodate še maslo, zelišča ali smetano, da ustvarite še bolj kompleksno in kremasto omako.

Katere tekočine so najboljše za deglaziranje?

Izbira tekočine je odvisna od jedi. Uporabite tisto, ki se ujema z okusi, ki jih želite ustvariti.

  • Vino: Belo ali rdeče vino je klasična izbira, saj kislost uravnoteži bogate okuse mesa.

  • Jušna osnova: Goveja, piščančja ali zelenjavna jušna osnova doda globino in slanost.

  • Kis: Balzamični ali rdeči vinski kis lahko dodata pikanten, kiselkast poudarek.

  • Pivo: Tudi pivo je lahko zanimiva izbira za ustvarjanje edinstvenega okusa omake.

Poskusite to tehniko naslednjič, ko boste pekli, in opazujte, kako preprosto lahko izboljšate okus svojih jedi.

❓ FAQ vprašanja in odgovori

Kaj je deglaziranje?
Deglaziranje je tehnika, pri kateri s tekočino, kot je vino ali jušna osnova, raztopimo karamelizirane delce na dnu ponve in tako ustvarimo osnovo za bogato omako.

Katere tekočine so najboljše za deglaziranje?
Najpogosteje se uporablja vino, jušna osnova, kis ali pivo – izbira je odvisna od jedi in želenega okusa.

Zakaj je deglaziranje pomembno?
Ker izkoristi okusne delce, ki bi jih sicer zavrgli, hkrati pa olajša čiščenje ponve in povzdigne okus jedi.

Ali lahko deglaziranje uporabim tudi pri zelenjavi?
Da, odlično deluje tudi pri popečeni zelenjavi, saj raztopljeni delci dodajo globino in sladkobo omakam.

Kako izboljšati omako po deglaziranju?
V nastalo tekočino lahko vmešaš maslo, smetano ali zelišča in ustvariš kompleksnejšo, kremasto omako.

Kuhinjski pripomoček za rezanje jajc – več kot samo za jajca

Ni komentarjev 0

Kuhinja je polna malih trikov in pripomočkov, ki nam olajšajo življenje. Eden takšnih je tudi rezalnik za jajca – na videz čisto preprost, a v resnici nadvse uporaben. Če ga uporabljaš samo za trdo kuhana jajca, potem še nisi odkril vseh njegovih skrivnosti.

Kuhinjski pripomoček za rezanje jajc med rezanjem trdo kuhanega jajca, ob njem pa rezine jajca, kivi in šampinjon.

Kaj je rezalnik za jajca?
Gre za majhen pripomoček z okvirjem in žičkami, ki z enim pritiskom jajce razreže na enakomerne rezine. Nastali kosi so popolni za solate, sendviče ali hladne krožnike. Poleg lepšega videza pa nam prihrani tudi čas in packanje z nožem.

Uporaba pri jajcih:

  • Rezine za solato s krompirjem ali jajčno solato.

  • Lepo narezana jajca kot dekoracija na narezku ali kanapejih.

  • Kockice (če jajce najprej režeš v eno, potem še v drugo smer).

Kaj še lahko narežemo z njim?
Čeprav nosi ime “rezalnik za jajca”, se odlično obnese tudi pri drugih živilih:

  • Gobe (šampinjoni) → popolne tanke rezine za pizzo ali testenine.

  • Jagode in kivi → za sadne solate, okrasitev tort in palačink.

  • Mozzarella → hitro in enakomerno narezana za caprese solato.

  • Kuhana pesa → za solate in hladne krožnike.

  • Avokado (mehkejši, zrel) → za toaste in sendviče.

Nasvet za uporabo:
Vedno uporabljaj pripomoček na mehkejših živilih. Trša (npr. surova korenje, suha klobasa) lahko poškodujejo žičke. Po uporabi ga takoj speri pod vodo, saj se ostanki hrane hitro zasušijo.

Prvi rezalnik za jajca je bil patentiran v Nemčiji okoli leta 1909. Postal je pravi hit v gospodinjstvih po vsem svetu, ker je obljubljal eleganten krožnik brez napora – nekaj, kar je bilo v tistem času precej moderno.

Buča – več kot samo juha

Ni komentarjev 0

Ko se začne jesen, buča skoraj samodejno dobi oznako “za juho”. Ampak buča je veliko več kot to – prava kameleonka v kuhinji. Njena sladkoba, kremasta struktura in čudovita barva omogočajo, da jo uporabiš na sto načinov, ne le v klasični kremni juhi.

Najlepše pri buči je, da poveže sladko in slano. Od testenin in rižot, kjer zaokroži okuse, do peciva, kjer doda tisto sočnost, ki jo običajno pripisujemo maslu ali olju. In da, tudi na pici se znajde prav odlično. Če pa jo spečeš v pečici s kapljico oljčnega olja in malo zelišč, dobiš prigrizek, ki ga lahko ješ kar z rokami.

Tri ideje, ki jih moraš preizkusiti:

  1. Bučne testenine
    Pečeno bučo daj v blender skupaj z malo smetane za kuhanje, parmezanom in ščepcem muškatnega oreščka. Zmiksaj. Nastala bo svilnata omaka, ki jo samo premešaš s kuhanimi testeninami in zaključiš z nekaj listi sveže žajblja, popečenega na maslu. Rezultat je kremasta in dišeča jesenska jed, pripravljena v manj kot 20 minutah.

  2. Bučna solata
    Bučo (neolupljeno) nareži na kocke, jo premaži z oljčnim oljem, začini in speci v pečici do zlato rjave barve. Ko se ohladi, jo zmešaj z rukolo, grobo nasekljanimi orehi in zdrobljenim feta sirom. Ta solata je odlična kot samostojna jed ali kot priloga k mesu in perutnini – kombinacija sladkega, slanega in hrustljavega vedno navduši.

  3. Bučni kolač
    Iz pečene in pretlačene buče pripravi testo z jajci, oljem, moko, rjavim sladkorjem in veliko cimeta. Med peko se po hiši razleze vonj, ki ga povezujemo z jesenjo. Kolač je sočen, dolgo ostane svež, še boljši pa je naslednji dan, ko se okusi prepojijo. Postrezi ga s kepico vaniljevega sladoleda ali z mascarpone kremo.

🍂 In ker buča res zasluži svoj prostor pod jesenskim soncem, že pripravljam novo izdajo PDF knjižice Kuhla – Jesenska toplina, ki bo posvečena prav njej. Od juh in prilog do sladic in pijač – prava zbirka bučnih receptov, ki ogrejejo v hladnejših dneh.

❓ Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali moram bučo vedno olupiti?
Ne vedno. Pri sortah, kot je hokaido, lahko lupino po peki kar pojemo. Pri masleni ali muškatni buči pa je bolje, da jo odstraniš. Če kuhaš, a če pečeš ni potrebe - dobiš polnejši okus.

Kako dolgo se pečena buča hrani v hladilniku?
Pečeno in ohlajeno bučo lahko v zaprti posodi hraniš do 3 dni. Če jo želiš shraniti dlje, jo pretlači in zamrzni – tako bo uporabna za juhe, omake ali peciva.

Katero vrsto buče je najboljše uporabiti za sladice?
Najboljše so muškatne in maslene buče, ker so bolj sladke in kremaste. Hokaido se prav tako dobro obnese, še posebej za kolače in pite.

Papir za peko: Nepogrešljivi pripomoček v vsaki kuhinji

Ni komentarjev 0

Mnogi peki in kuharji si peke preprosto ne predstavljajo brez papirja za peko. Ta preprost, a izjemno koristen pripomoček je postal standardni del opreme v skoraj vsaki kuhinji, in to z dobrim razlogom. Zakaj je tako koristen in kako ga lahko uporabite?

Kaj je papir za peko?

Papir za peko je silikoniziran papir, odporen na visoke temperature in se ne sprijema. Narejen je tako, da preprečuje prijemanje hrane na pekač ali ponev, hkrati pa zagotavlja enakomerno pečenje. Za razliko od navadnega papirja ali folije, papir za peko prenese visoko vročino pečice, ne da bi se zažgal ali raztopil.

Glavne prednosti papirja za peko

  1. Preprečuje prijemanje: To je njegova glavna naloga. Piškoti, kruh, zelenjava ali meso se ne bodo prilepili na pekač, kar olajša odstranjevanje in preprečuje lomljenje.

  2. Enostavno čiščenje: Ker papir za peko prestreže vso tekočino in maščobo, pekač ostane skoraj popolnoma čist. Po končani peki preprosto zavržete papir in prihranite čas pri pomivanju.

  3. Bolj zdravo pečenje: Uporaba papirja za peko zmanjša potrebo po dodatnem maščevanju pekača (z maslom ali oljem).

  4. Vsestranska uporaba: Poleg pečenja je papir za peko odličen tudi za shranjevanje živil, zamrzovanje in celo za dekoriranje tort. Lahko ga zvijete v tulec za preprosto prenašanje nadeva ali glazure.

Nekaj nasvetov za uporabo

  • Pravilno rezanje: Papir naj pokriva dno pekača, lahko pa pustite tudi majhen rob, da ga lažje dvignete.

  • Papir za peko namesto pokrova: Pri peki zelenjave ali rib v foliji lahko namesto folije uporabite papir za peko.

  • Zaščita pred pljuski: Če pečete jed, ki rado pljuska (npr. meso na žaru), lahko dno pečice zaščitite s kosom papirja za peko.

  • Ustvarjanje pregrad: Papir za peko lahko uporabite za ustvarjanje pregrad na pekaču, s čimer ločite različne vrste piškotov ali zelenjave, ki potrebujejo različen čas peke.

Papir za peko je torej majhen, a izjemno koristen zaveznik v kuhinji, ki vam prihrani čas in trud pri pripravi in čiščenju. Če ga še ne uporabljate, vam svetujemo, da ga preizkusite.

Nadevan piščanec – klasika na mizi

Ni komentarjev 0

Pečen piščanec je tisti vonj doma, ki napolni kuhinjo, še preden pride na mizo. Nadevan pa postane prava zvezda kosila: hrustljava koža, sočno meso in nadev, ki vsako rezino spremeni v majhen praznik. To je jed, ki navduši družino in goste, a jo z malo načrtovanja mirno pripraviš tudi sredi tedna.

Najlepše pri nadevanem piščancu je, da je vse v enem pekaču. Medtem ko se peče, imajo okusi čas, da se prepletejo, ti pa imaš čas za mizo ali kozarec vina. Preprost postopek, velik efekt – tako, kot imam najraje.

RECEPT TUKAJ

❓ Pogosta vprašanja (FAQ)

Kako dolgo pečem celega piščanca?
Približno 20 minut na 500 g mesa pri 190–200 °C. Srednje velik (1,5–1,8 kg) potrebuje ok. 60–75 minut.

Kdaj je piščanec zagotovo pečen?
Ko notranja temperatura v najdebelejšem delu stegenca doseže 75 °C in iz mesa teče bister sok.

Ali naj piščanca med peko prelijem?
Da – vsakih 20–25 minut ga prelij s sokovi iz pekača; koža bo hrustljava, meso pa sočno.

Lahko pečem z nadevom v notranjosti?
Lahko, a peči do varne temperature. Alternativa: del nadeva speci posebej v manjšem pekaču za bolj hrustljavo teksturo.

KULINARIČNI PRIROČNIKI

Izbrano za tebe v spletni trgovini BISTVO

ŠOPING 🧐

Dvoboj okusov: divja ali ameriška borovnica?

Ni komentarjev 0

Na prvi pogled sta si kot sestri – obe modri, sočni in sladke. A ko ugriznemo, hitro ugotovimo, da imata divja in ameriška borovnica vsak svoj značaj, prednosti in čisto svoj trenutek na krožniku.

Divja borovnica – majhna, močna in polna značaja

Divje borovnice (Vaccinium myrtillus), ki jih nabiramo v naših gozdovih, so male temno-modre kroglice, ki z vsakim grižljajem pustijo sled na prstih in ustnicah. In ne le na videz – intenzivna barva skriva pravo zakladnico antocianinov, močnih antioksidantov.

  • Okus: izrazito sladek, aromatičen, z rahlo kiselkasto noto.

  • Velikost: majhne, a to pomeni več kože na enoto – in s tem več antioksidantov.

  • Zdravje: ščitijo celice pred poškodbami, krepijo ožilje in so pravi varuhi vida.

💡 Namig: Če želiš borovnice, ki kar eksplodirajo z okusom in barvo – izberi divje!

Ameriška borovnica – velika, sočna in priročna

Ameriške borovnice (Vaccinium corymbosum) so tiste, ki jih največkrat vidimo v trgovinah. So večje, bolj čvrste in zato idealne za prevoz, shranjevanje in uporabo v kuhinji. Njihova lupina je modra, meso pa svetlejše, saj je večina antocianinov skoncentriranih v zunanjem delu.

  • Okus: nežen, sladek, manj izrazit kot pri divji sestri.

  • Velikost: velike, okrogle, polne soka – popolne za peko in vsakodnevne prigrizke.

  • Zdravje: odličen vir vlaknin, vitamina C in K, antioksidantov pa je nekoliko manj kot pri divjih.

💡 Namig: Za pecivo, muffine ali jogurtove skodelice so ameriške borovnice čista zmaga.

Kdo zmaga v borovniškem dvoboju?

Tokratni dvoboj nima poraženca.

  • Divja borovnica blesti v okusu in hranilni vrednosti.

  • Ameriška borovnica pa zmaga v priročnosti in vsestranski uporabi.

Najlepše je, da se ni treba odločiti samo za eno. Zjutraj si privošči smoothie z divjimi, popoldne pa kos peciva z ameriškimi. Tako dobiš najboljše iz obeh svetov – in borovnice na krožniku nikoli ne razočarajo.

Kaj narediti s starim kruhom? 3 ideje

Ni komentarjev 0

Vsakemu se je že zgodilo, da je na mizi ostalo nekaj kruha, ki naslednji dan ni več tako svež in mehak. A star kruh nikakor ne sodi v smeti – pravzaprav je odlična osnova za marsikatero jed, ki je ravno zaradi njega še boljša. Kuhinje naših babic so bile polne trikov, kako porabiti prav vsak košček hrane, in prav pri kruhu se skriva veliko ustvarjalnih rešitev.

Pogled od zgoraj na kocke starega kruha na leseni deski, ob strani skodelica s kruhovimi kockami in krožnik s sladkim kruhovim narastkom.

Namesto da ga odvržeš, ga lahko spremeniš v nekaj okusnega, praktičnega in celo sladkega. Od domačih drobtin, ki jih uporabiš pri paniranju, do mehkih kruhovih cmokov kot priloge k omakam, pa vse do sladkega narastka, ki je prava nostalgija na krožniku – možnosti je ogromno.

3 hitre ideje

  1. Domače drobtine
    Stare rezine kruha posuši v pečici pri nizki temperaturi (40 stopinj), dokler niso povsem suhe. Nato jih zmelji v multipraktiku ali s kuhinjskim valjarjem in shrani v dobro zaprtem kozarcu. Tako pripravljene drobtine so nepogrešljive pri paniranju mesa ali zelenjave, lahko pa jih uporabiš tudi za zgoščevanje omak.

  2. Kruhovi cmoki
    Kruh nareži na kocke in prelij z mlekom, dodaj jajce, nasekljan peteršilj in ščepec soli. Maso dobro premešaj, oblikuj manjše kroglice in jih skuhaj v vreli vodi. Rezultat so mehki kruhovi cmoki, ki so odlična priloga k mesnim jedem v omaki ali bogatim enolončnicam.

  3. Sladek kruhov narastek
    Kruh nareži na koščke, jih prelij z mešanico mleka, jajc, sladkorja in vanilje, po želji dodaj rozine ali orehe. Vse skupaj zloži v pekač in peci, dokler ne dobi zlato rjave skorjice. Postrežen s kepico sladoleda ali žlico marmelade je čisto pravi nostalgični posladek.

In če ti je ta ideja za porabo kruha všeč, imam zate še dva bonusa iz arhiva. Čokoladni narastek 🍫, ki je prava nostalgija v sladki obliki, in muffini iz kruha 🧁 – preprosti, hitro narejeni in vedno zadenejo v polno. Klikni in si shrani idejo za naslednjič.

👉 Čokoladni narastek
👉 Muffini s kruha

❓ Pogosta vprašanja (FAQ)

Kako dolgo lahko hranim star kruh?
V shrambi ali na sobni temperaturi zdrži 2–3 dni, nato pa postane trši. Če ga ne porabiš, ga lahko posušiš ali zamrzneš.

Ali lahko zamrznem star kruh?
Seveda. Najbolje je, da ga narežeš na rezine ali kocke in shraniš v vrečko za zamrzovanje. Uporabiš ga lahko za drobtine, cmoke ali kruhovo pito.

Kateri kruh je najboljši za kruhov narastek?
Odlično se obnese bel kruh ali žemlje, lahko pa uporabiš tudi brioš ali rogljiče za bolj bogat okus.

KULINARIČNI PRIROČNIKI

Izbrano za tebe v spletni trgovini BISTVO

ŠOPING 🧐
Naročite se na: Objave (Atom)

NE SPREGLEJ

GLAVNA JED, SLADICA, NOVIČKE
Copyright © Blaž Kuha 2025. Vse pravice pridržane.
izdelal by templateszoo